Adult taking pill from the bottle


Ta razlaga vam bo v pomoč pri razumevanju in sprejemanju hipnoze in hipnoterapije.
Prihranila nama bo tudi veliko časa, ko bova začela/i z delom.

Za razumevanje, kako hipnoza in hipnoterapija delujeta, je zelo pomembno, da poznate osnove delovanja človeškega uma. Imamo različne dele uma, ki opravljajo različne naloge.
ZAVESTNI DEL, PODZAVESTNI DEL in NEZAVEDNI DEL.
Ti deli človeškega uma so do neke mere ločeni in imajo včasih težave s sporazumevanjem in sodelovanjem med seboj.

Prvi del uma je zavestni del, imenujemo ga tudi ZAVEST. To je del, ki ga uporabljate zdaj, ko sprejemate in analizirate informacije. Pod nivojem zavedanja imamo drugi, veliko obsežnejši podzavestni del ali PODZAVEST. S tem nivojem se bova ukvarjala med hipnoterapijo. Tretji del našega uma pa je nezavedni del, oz. NEZAVEDNO. Ta upravlja in nadzoruje delovanje imunskega sistema in vegetativne, t.j. avtomatske telesne funkcije, kot so bitje srca, krvni pritisk, mežikanje, itd…

1.  ZAVEST je del uma, v katerem se nahajamo največ časa in ima štiri funkcije.

I.) je analitična funkcija. Zavest zaznava probleme, jih razčleni in poišče primerno rešitev za (trenutni) problem. Ta del uma sprejema stotine vsakodnevnih odločitev. To so povsem preproste odločitve, ki jih imamo za samoumevne, avtomatične. Na primer: bi odprl okno, naj si pripravim zajtrk, bi se ulegel?…

II.) funkcija zavesti je razumska, pravimo ji tudi racionalni del. To je tisti del, ki nam daje razloge, zakaj in kako se obnašamo v določeni situaciji. Razumski del nas kdaj pa kdaj lahko spravi v težave, predvsem, ko ne poznamo pravega razloga za stvari, ki jih počnemo. Takrat postanemo nestrpni, zmedeni, zaskrbljeni, nepotrpežljivi… Razumski del zavesti namreč nikoli ne pove oz. poda resničnega, izvirnega razloga zaradi katerega se obnašamo na določen način. Ta resnični vzrok se skriva v naši podzavesti in se ga ne zavedamo. A prav podzavestni program je tisti, ki najmočneje usmerja naše delovanje.Primer: Kadilci pogosto pravijo, da jih kajenje pomirja, jim omogoča boljšo koncentracijo in sprošča. Vendar, je to res pravi motiv, oz. razlog za to razvado? Vemo, da je osnovna potreba za vsa človeška bitja varnost. Vemo tudi, da je večina odraslih kadilcev začela nekje med 12. in 20. letom. To je prav tisto obdobje, ko počasi izključujemo starše kot največji vir varnosti in jo začenjamo iskati med svojimi vrstniki. Ker nekateri kadijo, tudi mi ob cigareti občutimo pripadnost skupini, zavezništvo in varnost. Torej nekdo začne kaditi zato, ker želi biti enakopraven član družbe, kjer se bo počutil varno. To pa nima prav nič skupnega s sproščanjem, pomirjanjem, boljšo koncentracijo, kar pogosto navajajo kadilci. Osnovni razlog, ki leži v podzavesti je bistveno drugačen – potreba po pripadnosti in varnosti.Podobno je pri motnjah hranjenja, pa naj gre tu za prenajedanje in posledično debelost ali odklanjanje hrane, (t.im.anoreksijo). Razumski del zavesti tudi v teh primerih navaja vzroke, ki v veliki večini niso primarni. Debeli ljudje pravijo, da imajo težave s hormoni, da jedo, ker so nervozni ali ko se dolgočasijo, pa da sploh ne pojedo veliko… Anoreksična dekleta bi bila menda rada podobna manekenkam iz modnih revij. Res je, da se nekateri ljudje zredijo prej kot drugi, vendar je dejstvo, da se vedno zredimo le in samo od hrane! Ali točneje zredimo se zaradi prevelikega vnosa, ponavadi napačne hrane. In shujšamo le v primeru, če z gibanjem porabimo več, kot pojemo. Študije so pokazale, da so pri hujših motnjah hranjenja v ozadju zelo pogosto potlačena čustva ali telesne zlorabe. Ne tako redko so vzrok tovrstnim motnjam tudi spolne zlorabe. Bodisi iz otroštva, najstniških ali odraslih let. Vendar zaradi bolečine, ki jo povzročajo negativna čustva ali grdi in boleči spomini, naš um deluje zaščitno. Takšne, travmatične dogodke potisne v podzavest. V kraj kjer se nahajajo pravi, izvirni razlogi za naša ravnanja. Posledice takšnih ravnanj pogosto vodijo v začaran krog (prenajedanje- debelost-slaba samopodoba-občutki krivde in sramu- ponovna zloraba hrane), ki ga je brez pomoči težko, če že ne nemogoče presekati.

III.) del naše zavesti je tako imenovana moč volje. Slaba stran zavestne moči volje je, da je kratkotrajna. Na primer obljubimo si, da v ponedeljek začnemo z dieto, da bomo z novim letom nehali kaditi in podobno. Dobro vemo, koliko časa trajajo takšne »jutri začnem« odločitve. Razlog , da moč volje tako hitro oslabi je, da zelo hitro spet nadaljujemo s starim, podzavestnim vzorcem navad. Ta je trdno zasidran v delu našega uma, ki se ga ne zavedamo in je precej močnejši od zavestne volje. Da bi s škodljivimi vzorci prenehali, jih je potrebno najprej ozavestiti in nato nadomestiti z novimi. Ker sami nimamo dostopa do podzavesti, nam tu lahko zelo pomaga hipnoza in usposobljen terapevt.

IV.) funkcija naše zavesti je delovni ali trenutni spomin. Uporabljamo ga vsak dan, za navidez preproste stvari, kako priti v trgovino, kako je ime našim staršem, katera je naša telefonska številka in podobno. Takšen je torej zavestni del uma in njegove funkcije. Če zavest primerjamo z ledeno goro, je to tisti del, ki ga vidimo in gleda nad vodno gladino. Vemo, da je to le manjši del ledene gore in da je glavnina, ki je ne vidimo pod vodno gladino. Podobno je pri človeškem umu, saj nevidna glavnina leži pod nivojem našega zavedanja. Imenujemo jo podzavest.

2.  PODZAVEST je naš pravi jaz in ima neverjetno zmogljivost. Lahko nas spreminja v katerokoli smer, odvisno od vzorca oz. navodil, shranjenih v njej. Podzavest deluje kot zelo zmogljiv računalnik. V njem so shranjeni vsi podatki, ki smo jih sprejeli in vtisi, ki smo jih kadarkoli zaznali. Tudi najzgodnejši spomini, npr. na naše rojstvo. Karkoli smo kadarkoli doživeli, videli, slišali, vonjali,okušali, je trajno spravljeno v podzavestni banki podatkov.

Če za to obstaja razlog, lahko v hipnotičnem stanju pridemo do teh podatkov. V t.im. regresiji lahko potujemo nazaj, na primer do neprijetnega dogodka, ki smo ga odrinili iz zavesti, a nam shranjen v podzavesti povzroča težave. (Npr. zloraba, ki vodi k motnjam hranjenja)

Vendar še tako zmogljiv računalnik ne deluje brez ustreznih programov. oz. operacijskega sistema. Vemo, da računalnik deluje natančno tako, kot smo ga sprogramirali in na tak način deluje tudi naša podzavest. Če hočemo, da deluje po novem programu, moramo odstraniti starega in ga zamenjati z ustreznejšim . Na ta način računalnik nima izbire in deluje po novem, boljšem načrtu.

Po enakem mehanizmu deluje podzavest. To upoštevamo pri naši terapiji, ko v hipnozi zamenjujemo slabe vzorce z dobrimi. Hipnoterapevt vam pomaga preprogramirati podzavest, da ta usmerja vaše delovanje v skladu z vašimi željami. (Na primer prenehati kaditi ali manj jesti.)

Dobro je, da se zavedamo, da svojo podzavest programiramo vsak dan, skozi življenjske izkušnje.

Nujno je upoštevati dejstvo, da kakršen pomen in sporočilo damo določeni izkušnji, takšna se zapiše v našo podzavest. Ta nas potem spreminja v osebo, kot zapoveduje program v katerem so naše misli, želje, izkušnje, travme in čustva.

Ko enkrat podzavest sprejme idejo, je ta v njej, dokler je ne nadomesti nova. Dlje, kot je ideja v podzavesti, močnejša postaja in bolj se bo upirala novi ideji. V kar smo prepričani, se nagiba k uresničitvi, kakršno prepričanje imamo o sebi, takšni postajamo.
Če si neprestano govorimo »Kadim in ne morem si pomagati«, bo podzavestni program točno tako usmerjal naša dejanja, saj je takšen stavek avtosugestiven.

V naši podzavesti domujejo tri vrste navad : dobre, slabe in avtomatizirane navade. Slednje so tiste, ko o opravilu ne razmišljamo, na primer, kako se oglasimo na telefon.

V podzavesti so doma čustva. Zavest se s čustvi ne ukvarja. Čustva le priplavajo iz podzavesti na površje, (nad vodno gladino), kjer jih zaznamo oz.občutimo mi in naša okolica. Marsikdaj v preteklosti ste gotovo že naleteli na situacijo, ki v resnici ni bila tako intenzivno čustveno obarvana, kot ste jo takrat doživeli. Kolikokrat se kasneje sprašujemo : »Zakaj sem tako reagiral/a?, Kako sem lahko rekel/la kaj takega? Zakaj sem se tako razjezil/a ?« in podobno.
Vzroki zakaj reagiramo na določen način, ležijo v podzavestnih vzorcih, ki se jih ne zavedamo, a se po njih ravnamo. Zato nemalokrat presenečamo sami sebe.
Da bi se spoznali, se je potrebno poglobiti pod nivo trenutnega zavedanja in ozavestiti podzavestne vzorce. Tako, kot če želimo videti celotno ledeno goro in ne le njen vrh, moramo s primerno opremo pod vodo, kjer se nahaja njena glavnina.

Podzavest ima še eno, zelo pomembno nalogo. Zaščitno. Ščiti nas pred nevarnostjo, pa naj bo ta namišljena ali resnična. Podzavest med njima (žal) ne razlikuje.
Najbolj nazoren primer tega je kakorkoli zlorabljena oseba, ki se zaradi travmatičnega dogodka lahko zelo zredi ali popolnoma izstrada. Podzavestni vzorec jo zavaruje na ta način, da jo naredi neprivlačno (okostnjaka ali debeluha) in tako »zaščiti« pred ponovno nevarnostjo. Temu se pridruži občutek krivde, lastne nevrednosti, ki vodi v slabo samopodobo in kmalu je tu začaran krog. (Občutki krivde, greha, sramu, samokaznovanja, vedno slabše samopodobe.) Izhod iz njega je možen z ozaveščanjem, sprejemanjem, odpuščanjem in zamenjavo škodljivih vzorcev.

Zadnja lastnost podzavesti je njena nespremenljivost ali lenost. Ko vzorec ali idejo enkrat osvoji in sprejme jo izredno težko zamenja. Tu je zavestna moč volje popolnoma brez moči. Podzavestni vzorci se veliko laže spreminjajo v hipnotičnem stanju, tudi na način podajanja neposrednih sugestij s strani terapevta. S soglasjem klienta hipnoterapevt odstranjuje stare, slabe vzorce in podzavesti sugerira nove, boljše navade.
Velikokrat potrebujemo precej časa in potrpežljivosti, da sugestije spravimo v podzavest. Vendar ko so enkrat tam, bodo tam tudi ostale in usmerjale naše delovanje, na nov, ustreznejši način, kajti podzavest se na sprejete sugestije vedno odzove.

V kakšni medsebojni povezavi sta zavest in podzavest ?
Kako s pomočjo hipnotičnega stanja dostopamo do podzavesti, tja, kamor moramo vcepiti nove navade ?

Med zavestjo in podzavestjo obstaja filter, ki ga imenujemo kritični faktor. Ta filter spušča iz zavesti v podzavest le tisto, kar je v skladu s podzavestnim programom, saj je ta precej močnejši, kot zavestna moč volje. Zato večina kadilcev kljub zavestni želji ne preneha kaditi, zato večina debelih ljudi vedno znova začenja in opušča nove diete, vmes pa redi.

Kritični faktor je glavna ovira, ki preprečuje novim vzorcem vstop v podzavest. Kakor je po eni strani to slabo, ker je zavestna moč volje prešibka, da bi oviro preskočila, pa je po drugi strani dobro. Kritični faktor vas namreč ščiti, saj mimo njega ne more nobena sugestija, za katero vi nočete, da pride v vašo podzavest.

Tako tudi v hipnotičnem stanju ne dovoli vstopa nobeni sugestiji, ki ni v skladu z vašimi željami, vrednotami ali moralnimi normami.

To pomeni, da tudi takrat, ko ste v hipnozi nihče ne more početi z vami ničesar, proti vaši volji ali morali.

Kar se v hipnozi s kritičnim faktorjem zgodi, je zgolj to, da dovoli vstop idejam, sugestijam, s katerimi se vi strinjate.

Zato je pred odločitvijo za hipnoterapijo zelo pomembna VAŠA iskrena želja za odpravo težav ali slabih navad.

Kaj je hipnoza, hipnotično stanje ali trans?

Gre za povsem vsakdanji pojav, ki ga občasno doživljamo vsi. To je spremenjeno stanje zavesti, ki ga označujejo tako telesne, kot duševne spremembe.
Najbolj vsakdanji primer hipnotičnega stanja zavesti je gledanje napetega filma ali športnega dogodka, ko smo povsem osredotočeni na dogajanje na ekranu in praktično ne zaznavamo, kaj se dogaja v naši okolici.

Hipnotično stanje zelo dobro opiše beseda monoideaizem. Dojemljivi smo za eno stvar
( npr.sugestije), medtem, ko nam za ostale ni mar (npr. zvoke v okolici)
V hipnozi, ki jo uporabljamo za hipnoterapijo smo telesno zelo sproščeni in se dobro počutimo. Vendar to ni spanje. Čeprav beseda hipnoza izhaja iz grške hypnos, ki pomeni spanje, hipnoza s spanjem nima nič skupnega. V spanju je naš um izklopljen, počiva, v hipnozi pa je nekajkrat bolj pozoren.

V hipnozi naše skeletne mišice počivajo, naš um in čutila pa se močno izostrijo. Zavest je 3-4 krat bolj pozorna (na vsako sugestijo), pa tudi vonjate, okušate, slišite in vidite bolje.
V hipnozi se aktivira divergentno mišljenje, kar pomeni, da za nek problem sami najdete več različnih rešitev oz. poti do rešitev. Hipnoza vam pomaga, da sami najdete rešitev, ki je najboljša za vas.

Ključ do uspeha je vaš odnos do sugestij in edina vaša odločitev, ki zagotavlja uspeh je :
» Ideja mi je všeč in hočem, da deluje!«
Vaš uspeh določate sami! Terapevt je vaš pomočnik.
Ko ste se odločili za hipnoterapijo,nadomestite besede poskusil/a bom, upam, morda bo šlo… z odločitvami: hočem, vem, znam, zmorem, naredim!!! Tega nihče ne more storiti namesto vas in tako odločeni se lahko prepustite v hipnozo.

Kar je koristno vedeti je tudi to, da je vsaka hipnoza v resnici samohipnoza (avtohipnoza).
To pomeni, da je vsaka hipnoza stanje zavesti, ki si ga dovolite sami.
Nikogar ni mogoče hipnotizirati proti njegovi volji!

Le če mi vi tako dovolite, vas lahko vodim v hipnotično stanje, v katerem boste ostali toliko časa, kolikor boste vi to želeli oz. je to potrebno za terapevtsko delo. Zelo pomembno je, da veste, da hipnozo lahko sami kadarkoli prekinete. Včasih vstop v hipnozo preprečujejo zmotna prepričanja in strahovi, med katerimi so najpogostejši : nekateri ljudje se bojijo, da se morda ne bodo »zbudili« iz hipnoze, drugi mislijo, da bodo izgubili kontrolo nad seboj, spet tretji se bojijo, da bodo izdali svoje skrivnosti…

Ker hipnoza ni spanje se tudi »zbuditi« iz hipnoze ne morete. Pravilna oznaka je dvigovanje ali dvig iz hipnoze, ki ga po zaključku terapije opravi terapevt. Tudi če tega dviga ne bi opravil/a in bi vas pustil/a v hipnozi, bi se kaj kmalu dvignili sami od sebe.
Kar se tiče samokontrole v hipnozi, je pomembno, da veste, da se vseskozi zavedate mojih besed, dogajanja in svojih dejanj. Hipnoterapevt vas ne more pripraviti k ničemur, česar vi nočete ali se s tem ne strinjate. Tudi pri predstavah odrske hipnoze, ko ljudje za zabavo izvajajo raznorazne norčije, se ljudje vseskozi zavedajo, kaj počnejo. Vsi so se prostovoljno javili, torej so si želeli biti hipnotizirani in se sproščeno počutijo pred občinstvom, predvsem pa so se želeli zabavati. Takoj, ko bi hipnotizer zahteval od koga kaj nemoralnega bi se vklopil kritični faktor in oseba bi to zavrnila. Tudi, ko ste v hipnozi nihče, nikoli ne more prevzeti oblasti nad vami. Prav tako vas nihče ne more pripraviti do dejanja, ki ga nočete storiti ali je v neskladju z vašimi moralnimi načeli.
V hipnozi tudi lahko gladko lažete ali ne odgovorite na moje vprašanje, če bi želela od vas izvedeti nekaj, česar nočete povedati. Ker ste vseskozi prisotni in se vsega zavedate, mi boste povedali tisto, kar želite, pa tudi zamolčali tisto, kar hočete zamolčati.
Nazadnje pa je zelo važno, da veste tudi to, da vse o čemer bova govorila , ostane izključno med nama!

Rate this post